DRUŠTVO DIABETIKOV TOLMIN
ZAPLET SLADKORNE BOLEZNI: DIABETIČNA RETINOPATIJA
8. 1. 2022
Sladkorna bolezen je stanje, ki vpliva na stanje krvnih žil po celem telesu. Slabo vodenje sladkorne bolezni in neredni preventivni očesni pregled lahko povzročita nadaljno okvaro malih kapilarnih žil v očesni mrežnici, ki ob nepravočasnem zdravljenju vodi do slepote na obeh očesih.
Tveganju razvoju diabetične retinopatije so najpogosteje izpostavljeni bolniki, ki že dlje časa zdravijo sladkorno bolezen in je ta po vsej verjetnosti slabo nadzorovana (stalna zvišana raven krvnega sladkorja in visok HbA1c) ter imajo pridružene še druge dejavnike tveganja kot so arterijska hipertenzija, dislipidemija in proteinurija.
Med bolniki s pravkar diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2, ima vsaj 20 % prisotno diabetično retinopatijo. Sladkorna bolezen tipa 1 je najpogosteje diagnosticirana v zgodnji fazi sladkorne bolezni, zato se diabetična retinopatija ne pojavlja prej kot po 10 letu od njenega odkritja. Po 20 letih sladkorne bolezni ima skoraj vsak bolnik izraženo diabetično retinopatijo.
Diabetična retinopatija se redkeje ali pa se bolezen pojavi v blažji obliki, pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki imajo dobro urejen krvni sladkor.
Mrežnica in njena funkcija
Mrežnica ali retina je tkivo, ki na zadnji steni očesa in je najpomembnejši in funkcionalen del očesa. Zgrajena je iz zunanje in notranje plasti. Zunanja plast varuje osrednji del mrežnice pred močno svetlobo. Večina krvnih žilic leži na sprednjem delu mrežnice. Notranjo plast pa sestavljajo fotoreceptorji paličnice (občutljive na gibanje in stopnjo osvetlitve ter vsebuje vidni pigment) in čepnice (občutljive na barve in podrobnosti). V najgloblji notranji plasti pa se vsi živci združujejo v vidni živec.
Fotoreceptorji zaznavajo svetlobo in ustvarjajo električne impulze, ki potujejo po vidnem živcu v možgane. Pri normalnem vidu se svetlobni žarki projecirajo natančno na mrežnico, zato je slika, ki jo vidimo, ostra.
Rumena pega je porozna, ki nima plasti živčnih vlaken in žil. Je centralni predel mrežnice, kjer je gostota fotoreceptorjev največja. Center slike, ki jo opazujemo, se projecira pri zdravem očesu na ta del mrežnice. Predel slike, ki jo ta ustvari, ima zaradi največje gostote fotoreceptorjev tudi največjo ločljivost.
Stopnje razvoja diabetične retinopatije
Napogostejši dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj diabetične retinopatije so: stalno visok krvni sladkor, visok krvni tlak, trajanje sladkorne bolezni ter genetska nagnjenost. Ob slabem vodenju sladkorne bolezni in nerednem preventivnem očesnem pregledu, lahko privede do okvare malih žil v očesni mrežnici, ki ob nepravočasnem zdravljenju vodi do slepote.
Poznamo neproliferativno in proliferativno retinopatijo.
Neproliferativna retinopatija: male žilice se na notranji strani mrežnice razširijo. Sčasoma lahko te spremembe napredujejo od blagih do zmernih in hudih, zato so redni pregledi oči pomembni. Navadno ne zahteva zdravljenja. Včasih se lahko zgodi, da začnejo male žilice puščati v tisti del očesa, ki zagotavlja vid (rumena pega). Tekočina povzroči, da rumena pega oteče (edem rumene pege), kar lahko povzroči izgubo vida. Potrebno je zdravljenje, ki navadno ustavi ali odpravi poslabšanje vida.
Proliferativna retinopatija male žilice so tako okvarjene, da začnejo rasti nove in krhke kapilare, ki lahko puščajo ter tako povzročijo brazgotinjenje in tudi dvignejo mrežnico od njene podlage. Odstop mrežnice ob nepravočasnem zdravljenju vodi do slepote. Proliferativna retinopatija ter ogrožen ali zmanjšan vid zaradi otekle mrežnice v območju makule, zahteva zdravljenje pri oftamologu.
Kako se odkrije poškodbo očesne mrežnice?
Poškodbo očesne mrežnice se odkrije s pregledom očesnega ozadja pri razširjeni zenici. Pregled, ki ga mora sladkorni bolnik nujno opravljati vsako leto, izvede oftamolog. Z rednimi očesnimi pregledi in ustreznim zdravljenjem je mogoče preprečiti napredovanje bolezni in tudi poslabšanje vida.
Diabetično retinopatijo se velikokrat odkrije brez izraženih simptomov, ki bi nakazovali zgodnje stadije diabetične retinopatije. Pregled je velikokrat edini način, ki pokaže spremembe v krvnih žilicah, v očesu. Prvi očesni pregled naj bo opravljen v roku 2 meseca od diagnoze sladkorne bolezni, nato pa redno, vsako leto ali večkrat letno, če je bolezen napredujoča.
Če se retinopatija odkrije skupaj z diagnozo sladkorne bolezni, obstaja tveganje poslabšanja kljub zdravljenju sladkorne bolezni. Redni vsakoletni pregledi pri oftamologu so zato zelo potrebni. Če se retinopatija odkrije po mnogih letih dobro nadzorovane sladkorne bolezni, pa je tveganje za poslabšanje manjše. Kljub temu pa se morajo izvajati redni pregledi, da se pravočasno zagotovi ustrezno zdravljenje.
Zdravljenje diabetične retinopatije
Če se retinopatija odkrije skupaj z diagnozo sladkorne bolezni, obstaja tveganje poslabšanja kljub zdravljenju sladkorne bolezni. Redni pregledi pri oftamologu so zato zelo potrebni. Če se bolezen odkrije po mnogih letih dobro nadzorovane sladkorne bolezni, pa je tveganje za poslabšanje manjše. Kljub temu pa se morajo izvajati redni pregledi, da se pravočasno zagotovi ustrezno zdravljenje. Na voljo je več učinkovitih metod zdravljenja, vendar bo zdravljenje uspešno, če bo bolezen odkrita zgodaj, še preden se pojavijo simptomi. Zdravljenje napredujoče oblike diabetične retinopatije poteka z laserjem ali z injekcijami bioloških zdravil in kortikosteroidov.
Osnovni ukrepi so usmerjeni v zgodnje odkrivanje diabetične retinopatije, ki s pravočasno napotitvijo omogoči učinkovito zdravljenje, ki prepreči napredovane bolezni in poslabšanje vida. Namen zdravljenja diabetične retinopatije je preprečiti njeno napredovanje in s tem poslabšanje vida.
Priporočila za zmanjšanje možnosti za razvoj diabetične retinopatije
Razvoj bolezni laho v veliki meri upočasnino ali preprečimo z upoštevanjem priporočil za preprečevanje diabetične retinopatije ter z vsakoletnim izvajanjem presejalnega programa pri oftamologu.
Priporočila za preprečevanje razvoja diabetične retinopatije obsegajo:
izobraževanje bolnika s sladkorno boleznijo o tveganju za nastanek diabetične retinopatije in poslabšanje vida zaradi diabetične retinopatije ter o pomenu preventivnih očesnih pregledov;
dobra urejenost krvnega sladkorja z uravnavanjem in redno kontrolo krvnega sladkorja;
urejenost in redno spremljanje krvnega tlaka;
zagotovljanje ciljne vrednosti krvnih lipidov,
zdrava prehrana (mediteranska prehrana in model zdravega krožnika) ter redna telesna dejavnost (vsaj 30 minut, 5-krat tedensko) za vzdrževanje normalne telesne teže, ter
redni očesni pregledi.
