DRUŠTVO DIABETIKOV TOLMIN
VPLIV VITAMINA D NA ORGANIZEM IN SLADKORNO BOLEZEN
13. 12. 2022
Geografska lega, letni čas, sončni žarki ter tvorba vitamina D
Na koncentracijo vitamina D vpliva geografska lega dežele, letni čas in izpostavljenost soncu. Včasih se je rahitis, vzrok za pomanjkanje vitamina D, pogosteje pojavljal v severnih državah, kjer je bilo sončnih žarkov manj, medtem ko je bil pojav bolezni redkejši na jugu.
Ob različnih letnih časih sončni žarki na določen predel Zemlje padajo pod različnim kotom, zato so kraji različno osvetljeni in ogreti. Ko je severna polobla nagnjena proti soncu, prejema več sončnih žarkov, zato se tudi ogreje. Južna polobla pa je tako najdlje oddaljena od sončnih žarkov. Zato je na severni polobli takrat poletje , medtem ko je na južni polobli zima.
Poleg samega časa in obsega izpostavljenosti je zelo pomembna moč sončnih žarkov. Tvorba vitamina D je idealna, ko je kot sonca večji od 50o ter ne manjši od 35o. To je čas med aprilom in septembra. Dnevne potrebe po vitaminu se zadosti že, če je koža izpostavljena sončnim žarkom vsaj 15 minut, če so izpostavljene roke in obraz. Od oktobra do aprila moč sončnih žarkov ni dovoljšna, da bi zagotavljala ustrezno biosintezo vitamina D, zato je ustrezno količino vitamina D potrebno doseči z ustrezno prehrano ali z uživanjem vitaminskega prehranskega dopolnila.
Vitamin D ima med vitamini posebno vlogo, saj ga človek tvori z izpostavljanjem sončnim žarkom ter z vnosom ustrezne hrane.
Tvorba vitamina D v koži in organizmu
Vitamin D je skoraj neobčutljiv na toploto, tako da se pri termični obdelavi ne uniči, je pa občutljiv na svetlobo in kisik. Vitamin D se ob sončni svetlobi biosintetizira tudi v koži. Vitamin D je steroidni, maščobo topni hormon, ki se v večini tvori v našem telesu (80 do 90 %) in na raven katerega lahko v majhni meri vplivamo s prehrano (10 do 20 %), saj so le redka živila bogata s tem vitaminom.
Vitamin D se pojavlja v dveh oblikah, pod skupnim imenom kalciferol. To sta vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D2 se nahaja v živilih rastlinskega izvora, medtem ko se vitamin D3 nahaja v živilih živalskega izvora. Slednjega človek tvori tudi v koži, izpostavljeni sončni svetlobi pod vplivom UVB žarkov. Oba vitamina sta enako učinkovita kadar se v jetrih in ledvicah pretvorita v aktivno obliko 1,25-dihidroksivitamin D.
Vitamin D vnesen s hrano, se v hilomikronih prenaša iz tankega črevesja (absorpcija vitamina D iz črevesja v limfo je približno 80 %) ter se preko limfnega sistema hitro prenese v jetra, kjer se presnovi. Prav tako potujejo molekule vitamina D iz kože v ledvice, kjer se ponovno dinamično nabijejo ter preoblikujejo v aktivno obliko vitamina. Zdaj je vitamin D dokončno izoblikovan in pripravljen na sodelovanje pri gradnji kosti. Vitamin D nadzoruje raven kalcija v krvi, da ne zdrsne pod mejno vrednost. pri tem mu pomaga tudi obščitniški hormon.
V naši koži nastaja vitamin D3, ki poteka v dveh stopnjah. Za prvo stopnjo so potrebni UVB žarki, druga pa poteka tudi ponoči iz produktov, ki so nastali v prvi stopnji. Ob normalni dnevni izpostavljenosti sončnim žarkom se v koži sintetizira 20 do 50 µg vitamina D. S sončenjem ni mogoče preseči primernih količin vitamina D, saj ga telo tvori le toliko, kot ga potrebuje.
Vitamin D v prehrani
Jeseni in pozimi smo Slovenci odvisni od prehranskega vnosa vitamina D. Najpomembnejši prehranski vir vitamina D predstavljajo živila živalskega izvora, ki so bogata z maščobo: ribje olje, sardine, losos, tuna, jajca, mleko in mlečni izdelki.
Vitamin D se nahaja le v nekaterih rastlinskih živilih, vendar v precej manjših količinah: gobe, avokado.
Na trgovskih policah se najde vedno več izdelkov, predvsem mlečni izdelki, ki jim je dodan vitamin D rastlinskega izvora.
Vloga vitamina D v telesu ter njegovi pozitivni učinki
Glavna in najpomembnejša funkcija vitamina D je uravnavanje in vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja. Vpliva na ledvice, kosti in tanko črevo. V tankem črevesju povečuje absorpcijo kalcija in fosfata, v ledvicah ponovno absorbira te ione, v okostju pa mobilizira in vgrajuje omenjene minerale. Torej vitamin D sorazmerno vpliva na kopičenje in absorpcijo kalcija v kosteh ter ohranja okostje čvrsto in trdno
Vitamin D vpliva na vrsto funkcij v telesu: uravnava in vzdržuje serumsko koncentracijo kalcija in fosforja, normalna rast, mineralizacija kosti in zob, vpliva na diferenciranje epitelnih celic kože, uravnava in izboljša aktivnost celic imunskega sistema. Med drugimi vpliva tudi na prenos hormonsko občutljivih genov, s čimer se uravnava tvorba številnih beljakovin, prispeva k delovanju mišic, ima vlogo pri delitvi celic ter zmanjša obolelost za kronične nenalezljive bolezni. Vitamin D je pomemben tudi za dobro razpoloženje, zdravje obtočil in nastajanje hormonov.
V popolni odsotnosti biosinteze, še posebno pozimi, človeško telo dnevno potrebuje 20 µg vitamina D. Za najboljši učinek vitamina D je za zdravje kosti potrebno zagotoviti ustrezen vnos kalcija in obratno. Priporočen dnevni vnos kalcija za odraslega človeka je 800 mg. Takšno količino se tekom dneva doseže, če se zaužije tekoči jogurt (250 g), jajce (68 g), 150 g kuhane špinače in 30 g sira.
Kdaj je vitamina D premalo in kdaj preveč
Pomanjkanje vitamina D
Pomanjkanje vitamina D se klinično pokaže z nizkimi vrednosti serumskega kalcija in fosfatov, zaradi njune premajhne absorpcije iz tankega črevesja. Nižja koncentracija kalcija v krvi spodbudi izločanje paratireoidnega hormona, ki poveča raven koncentracije kalcija v krvi na račun kalcija v kosteh. Ko se v črevesnih stenah nabere dovolj kalcija, vitamin D poskrbi, da se v kosteh izguba kalcija nadomesti. Če kalcija v hrani ni, ga organizem odvzema kostem, da se ohranja njegova vrednost v krvi, kar vodi v redčenje kostnine (osteo-poroza). Če primanjkuje vitamina D, pride do mehčanja kosti (osteomalacije), pri otrocih pa do rahitisa. Brez vitamina D črevesje ne vsrka dovolj kalcija in fosforja.
Do pomanjkanja Vitamina D pri odraslih prihaja zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom in/ali neustrezne prehrane. Temu so najbolj izpostavljeni starejši odrasli, ki imajo omejene možnosti gibanja in se zato zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, kar jim onemogoča biosintezo vitamina D. Poleg tega je sposobnost tvorjenja vitamina D v koži, v starosti občutno zmanjšana, kot v mladosti. Pomanjkanje vitamina D se pojavlja tudi pri osebah, ki so imele v preteklosti zlom ali imajo osteoporozo. Nizka preskrba z vitaminom D prispeva k nastanku osteoporoze v starosti.
Pojavo se tudi simptomi, kot so zmanjšana mišična moč, zmanjšan mišični tonus in povečana občutljivost za okužbe, ter znaki kot sta utrujenost in izčrpanost.
za starejše odrasle in zdrave posameznike se priporoča, da si pozimi povišajo vrednosti vitamina D, bodisi z obogatenimi živili ali prehranskimi dopolnili, kupljenih pri zanesljivih dobaviteljih. Pri tem je potrebno upoštevati priporočen vnos vitamina D, da ne pride do hipervitaminoze ali zastrupitve z vitaminom.
Prekomeren vnos vitamina D
Prekomerni vnos vitamina D ni možen s prekomerno izpostavljenostjo sončnim žarkom, možen pa je z vnosom visokega odmerka prehranskega dopolnila vitamina D. Zastrupitev z vitaminom se kaže v krčih, glavobolu, bolečinah v trebuhu, povišanem krvnem tlaku, nervozi, zmedenosti, izgubi teka, slabosti in bruhanju. Pojavi se lahko tudi močna žeja, povečano odvajanje urina, visok krvni tlak in šibkost. Zviša se stopnja absorpcije kalcija v tankem črevesju, zato se kalcij bolj sprošča iz kosti v kri, kar je opazno zvišana serumska koncentracija kalcija (hiperkalcemija), kar privede do kalcifikacije tkiv, še posebej arterij, ledvic, srca in pljuč. Moteno je tudi delovanje ledvic, zaradi česar beljakovine prehajajo v seč, v krvi pa se zviša raven sečnine, ki je odpadna snov. Sčasoma pa se lahko razvije ateroskleroza.
Kako je vitamin D povezan s sladkorno boleznijo?
Vitamin D je bistven za pravilno delovanje celic trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin ter pripomore k pravilni telesni izrabi. Nekatera Ob dnevnem prejemanju višje vrednosti vitamina D ima lahko posameznik za kar 18 % manjše možnosti za razvoj sladkorne bolezni, tudi ob prisotnosti čezmerne telesne teže ali debelosti. Več raziskav je že dokazalo, da imajo bolniki s sladkorno boleznijo nižje vrednosti vitamina D ter, da se z večanjem vrednosti krvnega sladkorja manjša vrednost vitamina D. Nizka vrednost vitamina D pa naj bi bil tudi dejavnik (eden izmed mnogih) za slabo delovanje celic trebušne slinavke in inzulinsko rezistenco. V nekateri raziskavi so pri nekaterih posameznikih, z višjo vrednostjo serumskega vitamina D, imeli izboljšan pretok arteriji ter zmanjšanje sistoličnega krvnega tlaka. Torej naj bi višja vednost vitamina D vplivala na stanje sladkorne bolezni.
Novejša raziskava iz leta 2019, je pokazala ugoden vpliv na presnovo sladkorja v telesu, ob vsakodnevnem jemanju višjih vrednosti vitamina D. Učinek je bil posebej opazen pri bolnikih v stanju prediabetesa.
Vpliv vitamina D na sladkorno bolezen še ni popolnoma razjasnjen, zato je potrebno na tem področju opraviti več raziskav.